4.7.4 Software
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Definicija
Software je tujka za računalniško programsko opremo, ki predstavlja razne računalniške programe, brez katerih računalnik sploh ne more delovati in druge uporabniške programe.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Knjiženje
V poslovnih knjigah software običajno evidentiramo na kontih neopredmetenih dolgoročnih sredstev, s tem povezano pa stroške na kontih amortizacije, vzdrževanja ter prevrednotovalne poslovne odhodke (oslabitev). V zadnjem času pa se vse bolj pogosto pojavlja tudi možnost najema programske opreme, lahko v obliki klasičnega najema ali finančnega oziroma poslovnega najema.
Najem programske opreme
Najemnik na datum začetka najema lahko pripozna neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema. Najeta programska oprema se torej lahko knjiži kot stroški najema ali kot dolgoročno sredstvo v obliki pravice do uporabe in dolgoročne obveznosti iz najema. Menimo, da se v primeru neopredmetenih sredstev podjetje samo odloči, po kateri možnosti bo evidentiralo najeta sredstva. Pri merjenju in ugotavljanju obvez in izjem za izkazovanje najete programske opreme kot pravice do uporabe se smiselno uporablja Slovenski računovodski standard 1. Več o tem preberete v članku Lizing.
Premoženjske pravice
Kadar nakup računalniške opreme (softwera) vključuje tudi določene osnovne programske pakete, ki zagotavljajo osnovno uporabo kupljene opreme (brez teh računalnik sploh ne more delovati), vse skupaj lahko knjižimo na kontih opredmetenih osnovnih sredstev (npr. Windows 10). Ločeno na kontih neopredmetenih dolgoročnih sredstev oziroma premoženjskih pravic pa vodimo kupljeno programsko opremo za posebne namene (npr. za računovodstvo, za grafično oblikovanje, izdelavo arhitekturnih načrtov, celovit informacijski sistem poslovanja, itd.).
Spletna stran
Spletna stran podjetja, ki izhaja iz lastnega razvoja in je za notranji ali zunanji dostop, je notranje ustvarjeno neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo a) izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo; b) namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati; c) zmožnost uporabljati ali prodati projekt; č) verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost; d) razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.
Odhodki
Kadar pa spletna stran služi zgolj predstavitvi in reklamiranju podjetja, oziroma njegovih proizvodov, niso izpolnjeni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 2.13, glede verjetnosti gospodarskih koristi. V takem primeru je potrebno vse stroške obravnavati kot odhodke obdobja.
Doba koristnosti
Vrednost programske opreme kot neopredmetenega sredstva prenašamo med stroške v odvisnosti od tega, ali ima končno dobo koristnosti ali ne. Če ji lahko določimo končno dobo koristnosti, takšno dolgoročno sredstvo amortiziramo, sicer pa prevrednotujemo zaradi oslabitve.
Za najeta neopredmetena dolgoročna sredstva, ki se evidentirajo kot pravica do uporabe, se za obdobje amortiziranja uporabi bodisi obdobje trajanja najema, bodisi doba koristnosti in sicer tisto obdobje, ki je krajše.
Do 500 evrov
Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 evrov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.
Vzdrževanje
Vzdrževanje programske opreme spada med stroške storitev vzdrževanja, kar knjižimo na konto 412. Če se račun izda za daljše časovno obdobje (na primer za koledarsko leto), podjetje stroške razmejuje preko konta 190 – kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki.
Razvoj programske opreme za…
