4.6.20 Reprezentanca
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Stroški reprezentance so stroški storitev, ki nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji. Pod pojmom reprezentanca razumemo izdatke, povezane s pozornostjo do poslovnih partnerjev (sedanjih in bodočih kupcev in dobaviteljev). Reprezentanca so pogostitve in druge storitve za poslovne partnerje ter njim dana darila, namenjena pospeševanju prodaje, kar naj bi vplivalo na pridobivanje prihodkov.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Med stroške reprezentance knjižimo stroške materiala, nabavljenega za reprezentanco (poslovna darila), predvsem pa storitve drugih za ta namen. Reprezentančni stroški, ki se nanašajo na stroške pogostitev, se v skladu s SRS2016 12 razvrščajo med stroške storitev in jih knjižimo v okviru skupine 417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance. Če za namene reprezentance uporabimo lastne proizvode, blago ali storitve, njihovo vrednost izkažemo v skupini 70 (na predlaganem kontu 702 ali 703) oziroma 71 (na predlaganem kontu 712, 713 ali 714). Takšno izkazovanje izhaja iz določbe SRS2016 21.26, da se ob uporabi lastnih proizvodov ali trgovskega blaga za potrebe podjetja, razen če se proizvodi oziroma blago prenesejo med opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, prihodki ne priznajo.
DAVČNI VIDIK
Skladno z 31. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Ur.l. RS št. 117/06) se stroški reprezentance kot odhodki priznajo v višini 60% nastalih stroškov. Za stroške reprezentance se v skladu z 31. členom ZDDPO-2 štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Stroški se pripoznajo skladno s pravili iz Slovenskih računovodskih standardov na podlagi listin, ki verodostojno dokazujejo obstoj in naravo poslovnega dogodka. Reprezentančni stroški po pojasnilu DURS št. 4200-68/2007 lahko nastajajo le v razmerjih s poslovnimi partnerji in ne zaradi notranjih potreb pravne osebe ali drugih oseb, ki niso poslovni partnerji zavezanca.
Po pojasnilu FURS se v primeru, ko gre poslovno kosilo na katerem sta poslovna partnerja primarno z namenom izvajanja poslovne aktivnosti in ne iz osebnih razlogov, ne pri enem ne pri drugem ne ugotavlja osebne koristi oziroma dohodka iz tega naslova. S stroški pogostitve razumemo vse oblike pogostitev poslovnih partnerjev. Najpogosteje so to stroški poslovnih kosil in večerij v restavracijah, pa tudi na primer stroški pogostitev pri davčnem zavezancu ob obisku poslovnih partnerjev.
Za razliko od poslovnega kosila, ki se konzumira neposredno ob poslovnem dogodku, se poslovno darilo praviloma konzumira pozneje. Zato se darila, med katere…
