Odpis terjatve

4.5.11 Odpis terjatve

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Odpis terjatve pomeni odpravo pripoznanja terjatve iz poslovnih knjig in s tem tudi iz računovodskih izkazov (bilance stanja).

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev, do zaposlencev, do države, itd.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Terjatve do kupcev

Terjatve do kupcev kot najpomembnejša skupina terjatev, so terjatve v zvezi s prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami, pa tudi v zvezi s prodanimi drugimi sredstvi. Terjatev se v knjigovodstvu pripozna kot sredstvo, če:

1. je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in
2. je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti.

Izkazovanje terjatev

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Kasneje pa lahko nastopi potreba po prevrednotenju terjatev zaradi njihove oslabitve ali zaradi odprave njihove oslabitve.

Popravek vrednosti

Med poslovnim letom se popravki vrednosti terjatev, ki jih ni mogoče poplačati, lahko oblikujejo posamično ali v odstotku, izračunanem na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti. Popravki vrednosti zmanjšujejo knjigovodsko vrednost terjatev in povečujejo prevrednotovalne odhodke. Na koncu leta se preostali saldo popravka vrednosti uskladi z utemeljeno vrednostjo še ne poravnanih terjatev in se ustrezno poveča ali zmanjša.

Pripoznanje sredstev v knjigovodskih razvidih in posledično v računovodskih izkazih se odpravi, če podjetje sredstev ne obvladuje več in iz njih ne pričakuje gospodarskih koristi. Pripoznanje terjatev se odpravi na primer zaradi prodaje ter prenehanja obvladovanja sredstev in pričakovanja gospodarskih koristi iz njih na podlagi zakona, pogodbenega sporazuma, stečajnega ali likvidacijskega postopka ali kakršnega koli drugega razloga, zaradi katerega podjetje ne more več obvladovati sredstev in pričakovati gospodarskih koristi iz njih.

DAVČNI VIDIK

Davčno priznani odhodek

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) glede odpisa terjatev določa, da je odpis terjatev priznan kot odhodek:

• za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave (velja od 01.01.2022 naprej) Prej je moral biti postopek zaključen, po novem pa je dovolj, da so terjatve v postopku priznane; ali

• na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali

• brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Če so bile terjatve predhodno oslabljene in so bili odhodki iz prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve davčno priznani, se davčna osnova ob odpisu terjatev poveča za davčno priznane odhodke iz prevrednotenja terjatev v preteklih davčnih obdobjih, če se odpis terjatev ne opravi pod pogoji iz prejšnjega odstavka.

Dokazila

V praksi povzroča davčnim zavezancem precej dilem možnost davčno priznanega odpisa terjatev brez sodnega postopka, ko mora davčni zavezanec dokazati, da:

• bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, ali

• so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik za dosego poplačila terjatev, ali

• da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Stroški sodnega postopka

Stroški sodnega postopka za izvršbe na podlagi verodostojne…