4.5.9 Obresti
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Boštjan J. Turk
Obresti so nadomestilo za izposojena denarna sredstva ali nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti dolžnika (kupca). Obravnava se razlikuje glede na posojilodajalca in posojilojemalca oziroma glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo. O obdavčitvi obresti v DAVČNEM VIDIKU, poslovni dogodki pa so prikazani v PRIMERIH KNJIŽENJ.
Novosti vezane na obdavčitev, je v skladu s pojasnili FURS vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod DAVČNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
Definicija
Obresti so nadomestilo za izposojena denarna sredstva ali nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti dolžnika (kupca). Obresti so prihodek posojilodajalca in strošek oziroma odhodek posojilojemalca. Višina obrestne mere, način izračunavanja obresti in obdobje obračuna ter rok za plačilo glavnice in obresti mora biti določen s posojilno pogodbo oziroma z drugo pogodbo (na primer prodajno pogodbo za primer zamude plačila kupca ali odloženega ali obročnega plačila kupnine in podobno). Obdobje obračuna je lahko mesečno, trimesečno, polletno ali letno.
Obresti so tudi odškodnina za nepravočasno plačilo dolga upniku. Glejte opombo na koncu članka. Za izračun takšnih obresti se uporablja zakonska zamudna obrestna mera, ki je predpisana z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO–1–UPB1 Ur.l. RS 11/2007 z dne 9.2.2007. Upnik in dolžnik se lahko skladno z zakonom dogovorita, da se predpisana zamudna obrestna mera za nepravočasna plačila dolgov ne uporablja.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Terjatve za obresti
Finančni prihodki iz naslova obresti se pripoznajo ob obračunu običajno skladno z določili posojilne pogodbe (lahko mesečno, trimesečno, polletno, enkrat letno ali kako drugače) ne glede na denarni tok. Terjatve iz naslova obresti se pripoznajo, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in plačljivosti. Terjatve iz naslova obresti izkazujemo na kontih skupine 150.
Obveznosti za obresti
Na kontih skupine 280 izkazujemo obveznosti za zaračunane obresti, ki jih dolgujemo različnim posojilodajalcem po posojilnih pogodbah, ki so lahko kratkoročne ali dolgoročne, v domači ali tuji valuti ali domači valuti z devizno klavzulo.
Knjiženje
Po Slovenskih računovodskih standardih se obresti knjižijo kot stroški (konti skupine 45), na koncu poslovnega leta pa izkažejo med finančnimi odhodki (konti skupine 74), razen če se vračunajo v vrednost zalog skladno s Slovenskim računovodskim standardom 4.12 in 4.31. Dopustno je tudi knjiženje obresti neposredno med finančne odhodke, če se stroški obresti ne usredstvijo. Obresti in drugi stroški izposojanja v zvezi s pridobivanjem opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin pa se vštevajo v nabavno vrednost teh sredstev ( če sredstvo nastaja dlje kot eno leto in kadar so izpolnjeni dodatni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 1 (ali MRS 23). Stroški obresti se vštevajo v nabavno vrednost v znesku dejanskih stroškov namenskih posojil ali, kadar gre za nenamenska posojila, na podlagi sodila za pripis stroškov nenamenskih posojil. Stroške je potrebno zmanjšati za vse morebitne prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno naložbo izposojenih sredstev (npr. če smo prejeta posojila začasno naložili kot depozit). Standardi pa določajo dodatne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se stroški obresti vključijo v nabavno vrednost dolgoročnih sredstev:
a) v organizaciji nastanejo izdatki za sredstvo;
b) v organizaciji nastanejo stroški izposojanja;
c) organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.
Ali smemo obresti, ki nastanejo v zvezi s pridobivanjem osnovnih sredstev, knjižiti direktno med finančne odhodke in jih ne vključiti v nabavno vrednost sredstva?
Odgovor je ne. Namreč, če so izpolnjeni pogoji za to, da stroške obresti in druge stroške izposojanja vključimo v nabavno vrednost, to tudi storimo (v nasprotnem primeru obstaja davčno tveganje), če pogoji iz standarda niso izpolnjeni, pa so ti stroški avtomatično stroški tekočega obdobja (finančni odhodki). V nabavno vrednost stroškov obresti ne vključujemo več, ko je sredstvo aktivirano oziroma kot določajo standardi: ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva.
Pasivne časovne razmejitve
Če se obresti skladno s posojilno pogodbo obračunajo in plačajo v daljših intervalih kot je poslovno leto, je potrebno na dan sestave bilance (ob zaključku poslovnega leta) obračunati obresti za tekoče poslovno leto in jih knjižiti med stroške obresti oziroma odhodke financiranja poslovnega leta ter izkazati za znesek obresti pasivne časovne razmejitve, ker skladno s posojilno pogodbo obveznost za obresti še ni nastala.
Ali so v primeru prejema posojila po posebno ugodni obrestni meri kakšne posebnosti pri knjiženju stroškov obresti?
Če podjetje prejme posojilo pod ugodnejšimi pogoji (jamstvo države, posojila po interventni zakonodaji zaradi zajezitve epidemije COVID-19) kot so splošno veljavni, je potrebno razliko med običajnimi in ugodnejšimi obrestmi izkazati kot prihodke.
Obstaja namreč več vrst državnih pomoči. V nekaterih primerih državne pomoči, podjetja prejmejo od države denar, ali pa jim država odpusti plačilo nekaterih obveznosti (na primer plačila prispevkov za socialno varnost) ali pa te obveznosti plača država namesto podjetja. Obstajajo pa tudi vrste državnih pomoči, kjer ne pride do prenosa denarja ali ne plačila nekaterih obveznosti, ki se odpišejo. Takšna vrsta državne pomoči so posojila, ki jih lahko podjetja pridobijo na podlagi jamstva države in zaradi tega plačajo obrestno mero ki je nižja kot bi bila, če bi posojilo pridobili pod običajnimi komercialnimi pogoji banke. Razlika med odobreno in tržno obrestno mero za podjetje predstavlja državno pomoč. Podjetje pa se lahko samo odloči, ali takšno državno pomoč računovodsko obravnava po bruto ali neto načelu. Po bruto načelu bi razliko med odobrenimi in tržnimi obrestmi izkazalo kot druge prihodke v skupini 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Po neto načelu se izkažejo samo stroški za obresti po pogodbeni (nižji) obrestni meri.
Skladno s pojasnilom 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15 je potrebno zaradi razmer epidemije COVID-19 prihodke iz državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic COVID-19 šteti za prihodke pomembnih vrednosti in zato morajo vse organizacije v vseh pojasnilih k računovodskim izkazom, sestavljenim za poslovno leto, ki se konča po 13. marcu 2020, ločeno razkriti njihovo naravo (vrsto) in znesek.
Obresti v spremenjenih razmerah COVID-19
Glejte članek tukaj. Oziroma v iskalnik portala vpišite: Obresti v spremenjenih razmerah
DAVČNI VIDIK
Pojasnila FURS
Razumevanje priznane obrestne mere iz sedme točke 74. člena ZDDPO-2
26.1.2023, Vir: FURS
Pojasnilo FURS št. 0920-14596/2022-2, z dne 07. 10. 2022
Prejeli smo vašo prošnjo po razjasnitvi razumevanja priznane obrestne mere iz sedme točke 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 v povezavi z 19. členom istega zakona in podredno s prvo točko četrtega odstavka 90. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z).
V 90. členu ZDoh-2Z se v četrtem odstavku na koncu 5. točke podpičje nadomesti s piko, 6. točka pa se črta.
Pri ugotavljanju odhodkov se v skladu z 19. členom ZDDPO-2 upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od objavljene priznane obrestne mere od posojilodajalca – nepovezane osebe. Poenostavljeno lahko rečemo, da so odhodki iz naslova obresti med povezanimi osebami navzgor omejeni z zadnjo objavljeno, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen če dolžnik dokaže, da so tržne obrestne mere višje. Za dohodke, podobne dividendam, se na podlagi sedme točke 74. člena ZDDPO-2 šteje tudi prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, ki med drugim zajema obresti na posojila prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona.
Zanima vas, ali davčni organ, pri ugotavljanju obstoja prikritega izplačila dobička v primerih posojil med povezanimi osebami, priznano obrestno mero iz sedme točke 74. člena ZDDPO-2 razume kot zadnjo objavljeno priznano obrestno mero konkretno določeno s Pravilnikom o priznani obrestni meri (v nadaljnjem besedilu Pravilnik).
V nadaljevanju vam odgovarjamo sledeče.
Davčni organ v primerih posojil med povezanimi osebami obstoja prikritega izplačila dobička ne ugotavlja na podlagi zadnje objavljene priznane obrestne mere iz Pravilnika, ampak na podlagi priznane obrestne mere posameznega posojilnega razmerja, ki predstavlja obrestno mero, na podlagi katere se v posameznem primeru dejansko davčno priznajo odhodki iz naslova obresti po določilih 19. člena ZDDPO-2. Dejansko priznana obrestna mera posameznega posojilnega razmerja je v primeru prejetih posojil lahko enaka zadnji objavljeni priznani obrestni meri, določeni s Pravilnikom, lahko pa je višja, če…
