Kmetje

4.4.12 Kmetje

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

V skladu z Zakonom o kmetijstvu je kmetijska dejavnost gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod “01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin“, “01.2 Gojenje trajnih nasadov“, “01.3 Razmnoževanje rastlin“, “01.4 Živinoreja“, “01.5 Mešano kmetijstvo“ in “01.06 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov“.

Organizacijske oblike

Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

• pravna oseba,

• samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik),

• kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik,

• kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,

• kmetijsko gospodarstvo – planina.

V tem sestavku bomo obravnavali kmetijo, kot je opisana v 3. alinei, torej ki ni pravna oseba in ni samostojni podjetnik posameznik.

Velikost kmetije

Kmetija mora imeti v lasti najmanj 1ha ali v zakupu najmanj 5 ha primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Nosilec kmetije

Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Člani ali članice kmetije so fizične osebe, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča in so starejši od 15 let. Člani kmetije, ki so lastnice ali lastniki oziroma solastnice ali solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovo namestnico ali namestnika in o tem obvestijo organ, ki je pristojen za vodenje registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Fizična oseba postane nosilec oziroma njegov namestnik z dnem vpisa v RKG.

Kmetijski pridelki

Kmetijski pridelki so živalski in rastlinski pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave teh pridelkov.

Dopolnilna dejavnost

Zakon o kmetijstvu dopolnilno dejavnost na kmetiji opredeljuje kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezano dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji.

Vrste dopolnilnih dejavnosti

V skladu z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015 in 36/2018) med dopolnilne dejavnosti na kmetiji spadajo:

1. predelava primarnih kmetijskih pridelkov;

2. predelava gozdnih lesnih sortimentov;

3. predelava kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;

4. vzreja in predelava vodnih organizmov;

5. turizem na kmetiji;

6. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;

7. predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;

8. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, ter ročna dela;

9. svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;

10. socialno varstvo.

Omejitev z dohodkom

99. člen Zakona o kmetijstvu (99. člen ZKme-1) določa, da letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati tri povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dobiček, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dobiček dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine.

Nosilec dopolnilne dejavnosti

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. To je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za isto vrsto dopolnilne dejavnosti se lahko na kmetiji določi samo en nosilec dopolnilne dejavnosti, poleg njega pa lahko dejavnost izvajajo tudi člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

Izvajalci

Na kmetiji lahko dopolnilno dejavnost poleg nosilca dopolnilne dejavnosti izvajajo tudi:

- nosilec kmetije;

- člani kmetije;

- zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in

- po novem tudi osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

VPRAŠANJE: Ali je potrebno in kje se pridobi dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji?

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, v kateri je kmetija ali njen večinski del, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Če gre za dopolnilne dejavnosti domače ali umetne obrti, se dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda ob upoštevanju strokovnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije. Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in pogoje, podrobneje predpiše vlada (glej Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji).

Evidence

Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji določa tudi evidence in dokazila, ki jih mora voditi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Evidence niso več predpisane v obliki tabel, pač pa zadošča ustrezno vodenje prejetih računov, evidenc o lastnih količinah predelanih surovin in drugih dokazil. Nosilec dopolnilne dejavnosti, za katero so predpisane omejitve pri uporabi tujih izdelkov (npr. za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov, mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin) dokazuje količine in poreklo surovin s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka.

Računovodski vidik

Katastrski dohodek

Kmetje, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku, ne rabijo voditi poslovnih knjig, razen če so zavezanci za DDV. V tem primeru morajo voditi evidence, ki jih predpisuje Zakon o davku na dodano vrednost.

Normirani odhodki

Kmetje, ki so se odločili za obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, prav tako ne vodijo poslovnih knjig za namene obdavčitve z dohodnino.

Poslovne knjige

Kmetje, ki se odločijo za ugotavljanje obdavčljivega dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, so v skladu s 31. členom Zakona o davčnem postopku (31. člen ZDavP-2) za davčne namene dolžni voditi poslovne knjige in evidence. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (6010/2006 Ur.l.RS), določa vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Omenjeni pravilnik določa, da se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Način vodenja

Poslovne knjige se vodijo po načelu dvostavnega knjigovodstva. Ob izpolnjevanju določenih pogojev iz Zakona o gospodarskih družbah, lahko kmetje vodijo poslovne knjige tudi po načelu enostavnega knjigovodstva. Več o tem v članku Zasebniki.

Davčni vidik

Dohodnina

Opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti spada po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) med dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se davčna osnova ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Osnovna dejavnost

Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.

VPRAŠANJE: Kaj se šteje za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost?

Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

Kot osnovna kmetijska dejavnost se ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja ter pridelava okrasnih rastlin. Ta dejavnost se tudi ne more opravljati kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ampak se na primer za opravljanje dejavnosti organizira kot samostojni podjetnik.

Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje tudi čebelarstvo, določeno s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov.

Mali obseg predelave

Kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se šteje dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki se štejejo za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločijo in to priglasijo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

- člani kmečkega gospodinjstva, poleg predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v izdelke iz devetega odstavka 69. člena ZDoh-2, ne opravljajo sami ali preko povezanih oseb, druge dejavnosti na kmetiji, ki se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko šteje za dopolnilno dejavnost na kmetiji, razen dopolnilne dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročnim delom ali svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,

- člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in

- v davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 3.500 evrov ).

Izdelki prve stopnje predelave

Za izdelke prve stopnje predelave se v skladu z 9. odst. 69. člena ZDoh-2 štejejo:

- nerazkosane in razkosane klavne živali,

- moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov,

- maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir,…