Danes je 26.12.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Davek na dodano vrednost

15.7.2021, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 103 minut

4.2.5 Davek na dodano vrednost

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Tabela: Pregled podlag za besedilo v članku

Razdelek članka     Predpis, člen  
DDV na računih     ZDDV-1 33., 34. in 35. člen  
Zavezanec za DDV     ZDDV-1 78. člen  
Stopnje davka na dodano vrednost     ZDDV-1 41. člen  
Nižja stopnja DDV     PZDDV 48.-59.d člen  
Posebna nižja stopnja DDV     PZDDV 59.e člen  
Obrnjeno davčno breme     ZDDV-1 82. člen,  
Obveznost obračuna DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije     ZDDV-1 34. člen  
Uvoz blaga     ZDDV-1 77. člen  
Odbitek DDV     ZDDV-1, 63. člen  
Ali sme davčni zavezanec, prejemnik računa, od vseh nabav odbiti vstopni DDV     ZDDV-1, 66. člen  
Mali davčni zavezanec     ZDDV-1, 94. člen  
Kmetje in pavšalno nadomestilo     ZDDV-1, 95. člen  
Pravilo za podjetja, ki imajo delno pravico do odbitka vstopnega DDV     ZDDV-1, 65. člen  
Obračun DDV     ZDDV-1, 88. člen  
Davčno obdobje     ZDDV-1, 89. člen  
Predplačilo     PZDDV, 45. člen  
Prodaja kupona     ZDDV-1, 18.a-18. c člen  
Uvoz blaga     ZDDV-1 38. člen  
Lastna raba     ZDDV-1 7. člen  
Vzorci in darila     ZDDV-1 7. člen  
Donirana hrana     PZDDV 38. Člen, ZKme-1 89.a člen  
Primanjkljaj blaga     ZDDV-1 7. člen, PZDDV 17. člen, ZDDV-1 3. odstavek 68. člena  
Sprememba davčne osnove     ZDDV-1 39. člen  
Stečaj in prisilna poravnava     ZDDV-1 39. člen  
Naknadno plačilo     ZDDV-1 39. člen  
Popravek odbitka DDV     ZDDV-1 68. člen, PZDDV 108. člen  
Popravek DDV po odločbi     ZDDV-1 72. člen  
DDV iz tujine     ZDDV-1 74. člen  
Kraj obdavčitve storitev     ZDDV-1 25. člen  
Stalna poslovna enota     ZDDV-1 25. člen  
Storitve posrednikov     ZDDV-1 26. člen  
Storitve na nepremičninah     ZDDV-1 27. člen  
Storitve na nepremičninah     ZDDV-1 27. člen  
Prevoz potnikov     ZDDV-1 28. člen  
Prevoz blaga     ZDDV-1 28. člen  
Posebno pravilo     ZDDV-1 28. člen  
Razne storitve     ZDDV-1 29. člen  
Pomožne prevozne storitve     ZDDV-1 29. člen  
Restavracijske storitve     ZDDV-1 30. člen  
Najem prevoznih sredstev     ZDDV-1 30.b člen  
E-trgovanje z osebami, ki niso davčni zavezanci     ZDDV-1 30.c člen  
Rekapitulacijsko poročilo     ZDDV-1 90.-93. člen  
Sistem obrnjene davčne obveznosti znotraj Slovenije     ZDDV-1 76.a člen  
Gradbene storitve     PZDDV 127.b člen  
Dobava nepremičnin     ZDDV-1 45. člena  
Odpadki     ZDDV-1 76.a člen  
Posebno poročilo     ZDDV-1 76.a člen  
DDV po plačani realizaciji     ZDDV-1 131.-137. člen  

Vrsta prometnega davka

Davek na dodano vrednost je vrsta prometnega davka, ki se obračunava od vsake dobave blaga in storitev s strani davčnega zavezanca na ozemlju Republike Slovenije in tudi od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, od uvoza blaga iz tretjih držav itd.

DDV na računih

Podjetja, davčni zavezanci v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), se srečujejo s tem davkom na dva načina – kot prodajalci svojih proizvodov, blaga ali storitev, ki so zavezani k zaračunavanju DDV in kot kupci proizvodov, blaga in storitev od drugih davčnih zavezancev znotraj Republike Slovenije ali tudi iz držav članic Skupnosti in tretjih držav.

Kot prodajalci so podjetja dolžna v skladu z ZDDV-1 obračunati DDV na svojih izdanih računih in ga ustrezno evidentirati v poslovnih knjigah in davčnih evidencah. Pri nabavah blaga in storitev od davčnih zavezancev iz Skupnosti ali tretjih držav podjetja po sistemu obrnjenega davčnega bremena (reverse charge) obračunajo DDV in si ga priznajo kot vstopnega v skladu z zakonom. Kot kupci pa imajo podjetja zavezanci za DDV pravico do vstopnega DDV od nabav blaga in storitev, če so izpolnjeni določeni pogoji s strani ZDDV-1.

Zavezanec za DDV

Zavezanec za davek na dodano vrednost je tista oseba, ki v obdobju 12 mesecev presega obdavčljiv promet v znesku 50.000 EUR, pri čemer se mora prijaviti davčnemu uradu ter zahtevati izdajo identifikacijske številke za DDV (obvezni davčni zavezanec). Za davčnega zavezanca pa se lahko prijavi tudi oseba, ki ne dosega omenjenega prometa, če se tako odloči in izbiro vnaprej priglasi pristojnemu davčnemu uradu (prostovoljni davčni zavezanec).

Stopnje davka na dodano vrednost:

splošna stopnja DDV (od 01.07.2013 je 22%)

nižja stopnja DDV (od 01.07.2013 je 9,5%)

posebna nižja stopnja (od 01.01.2020 je 5,0%)

Oprostitve DDV

Davčni zavezanec, ki opravi obdavčljiv promet blaga ali storitev, mora obračunati DDV po ustrezni (z zakonom določeni) stopnji oziroma, če je promet oproščen obračuna DDV, mora za oprostitev na računu navesti ustrezno klavzulo (zakonsko podlago iz ZDDV-1). Glede obveznih podatkov na računu in klavzul glejte članek Račun.

Nižja stopnja DDV

Nižja stopnja DDV se plačuje za dobave blaga in storitev iz Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost. V 48.-59.d členu PZDDV pa najdemo natančnejšo opredelitev blaga in storitev, ki so obdavčeni po nižji stopnji DDV. Med drugim se nižja stopnja DDV uporablja tudi za transakcije, kot so:

- čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev;

- manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila;

- storitve domačega varstva;

- frizerske storitve;

- dobava lončnic, sadik, rezanega cvetja;

- in drugo.

Čiščenje oken

Med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev se uvršča čiščenje oken v delu, ki se nanaša na zasebna gospodinjstva.

Manjša popravila

Za manjša popravila se štejejo tista popravila, pri katerih je vrednost rezervnih delov in potrošnega materiala, uporabljenih za izvršitev storitve, nižja od 50% skupne cene brez DDV, ki se zaračuna stranki.

Posebna nižja stopnja DDV

Posebna nižja stopnja DDV je zakonsko določena od 1. 1.2020 naprej (priloga IV ZDDV-1) in se uporablja za dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine.

Knjiženja obračunanega DDV od prometa blaga in storitev

1. Davčni zavezanec izstavi račun za opravljeno prevozno storitev znotraj Republike Slovenije v znesku 12.200,00 EUR. DDV obračunan po splošni stopnji DDV znaša 2.200,00 EUR.

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   IRAČ   Izdani račun   12.200,00   120    
    Neto vrednost prevoza   10.000,00     760  
    Obračunan DDV po nižji stopnji   2.200,00     260  

2. Podjetje izstavi račun za dobavo blaga v vrednosti 6.100 EUR. Blago je obdavčeno s splošno stopnjo DDV

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   IRAČ   Izdani račun za blago   6.100,00   120    
    Neto vrednost blaga   5.000,00     762  
    Obračunan DDV po nižji stopnji   1.100,00     260  

3. Gradbeno podjetje izstavi račun za prodajo novega stanovanja, ki je del socialne politike v znesku 87.600,00EUR. DDV je obračunan po nižji stopnji DDV.

Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   IRAČ   Izdani račun za proizvod   87.600,00   120    
    Neto vrednost novega stanovanja   80.000,00     760  
    Obračunan DDV po nižji stopnji   7.600,00     260  

Obrnjeno davčno breme

Podjetje kot prejemnik računa za nakup blaga od davčnega zavezanca iz Unije ali prejemnik računa za določene storitve od davčnega zavezanca iz Unije in tretjih držav, v skladu z ZDDV-1 obračuna DDV po ustrezni stopnji in si ga prizna kot vstopnega ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Obveznost obračuna DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije nastane na dan izdaje računa, če pa račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. Obveznost obračuna DDV pri storitvah znotraj Unije nastane na dan, ko je storitev opravljena.

Uvoz blaga

Od 1. 7.2016 naprej lahko davčni zavezanec, ki uvozi blago iz tretjih držav, enako kot pri pridobitvah blaga od davčnih zavezancev iz Unije, v svojem davčnem obračunu opravi obdavčitev in odbitek DDV od uvoza (reverse charge). Za to ne rabi pridobiti posebnega dovoljenja ali izvesti priglasitve.

Pri uvozu blaga se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku, v katerem mora predložiti obračun DDV, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:

– svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;

– davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1;

– stopnjo DDV;

– znesek DDV.

Podlaga za vpis v P-RAČ je še naprej EUL, obračunamo pa DDV od datuma uvoza, t.j. datuma prepustitve blaga in ni pomemben datum prejema EUL. DDV je torej potrebno obračunati od vseh uvozov v mesecu, ne glede na to, kdaj so prejeti dokumenti od špediterja. Za pravico do odbitka tako obračunanega DDV pa prav tako ni merodajen datum prejema EUL od špediterja, temveč razpolaganje z EUL v trenutku oddaje DDV-O. To je za davčnega zavezanca z vidika likvidnosti prijaznejši način, saj ne rabi najprej plačati DDV, nato pa si ga upoštevati kot odbitnega v obračunu DDV.

Možnost samoobdavčitve pri uvozu lahko uporabi :

- Davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji (pravi davčni zavezanec in ne tisti, ki je davčni zavezanec samo za dobave v EU ali pridobitve iz EU in nima pravice do odbitka DDV) ter pri uvozu blaga kot prejemniki blaga davčnemu organu zagotovi zahtevane podatke;

- Prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, če imenuje davčnega zastopnika.

Možnost samoobdavčitve pri uvozu se lahko uporabi za uvoženo blago, za katerega je obveznost obdavčitve nastala po 30. 6. 2016.

4. Podjetje prejme račun za nakup blaga v vrednosti 10.000,00 EUR od davčnega zavezanca iz Unije. Blago je po naši zakonodaji obdavčeno s splošno stopnjo DDV. Podjetje ima v celoti pravico do odbitka vstopnega DDV.

Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za blago iz Unije   10.000,00   650   221  
2.   TEM   Obračun DDV po splošni stopnji, ki si ga podjetje prizna tudi kot odbitni DDV   2.200,00   160   260  

5. Podjetje prejme račun za odvetniške storitve od davčnega zavezanca iz Hrvaške v vrednosti 500,00 EUR. V skladu z 29. členom ZDDV-1 je prejemnik računa zavezanec za obračun DDV kot naročnik storitve in obračuna DDV po splošni stopnji DDV ter si ga hkrati tudi prizna kot odbitnega.

Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za storitve iz tujine   500,00   416   221  
2.   TEM   Obračun DDV po splošni stopnji, ki si ga podjetje prizna tudi kot odbitni DDV   110,00   160   260  

Odbitek DDV

Kot lahko razberemo že iz samega imena davka, se v sistemu DDV obdavčuje dodana vrednost, torej ustvarjena razlika med zaračunano vrednostjo blaga in storitev ter sredstvi oziroma storitvami, ki jih je podjetje kupilo od drugih dobaviteljev. To pomeni, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV od prejetih računov za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV je torej pomemben datum prejema računa.

Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Ali sme davčni zavezanec, prejemnik računa, od vseh nabav odbiti vstopni DDV?

Ne. ZDDV–1, predpisuje določene omejitve glede pravice do odbitka vstopnega DDV, in sicer davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od:

a. jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;

b. zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;

c. osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;

d. stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški za pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);

e. stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.

Knjiženja vstopnega DDV od prejetih računov pri davčnem zavezancu, ki ima v celoti pravico do odbitka DDV

1. Podjetje prejme račun za dobavo materiala v vrednosti 6.100,00 EUR (vrednost materiala je 5.000,00 EUR, DDV znaša 1.100,00 EUR).

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za material   6.100,00     220  
    Neto vrednost materiala   5.000,00   300    
    Odbitni DDV po splošni stopnji   1.100,00   160    

2. Podjetje prejme račun za strokovno literaturo (priročnik) v znesku 105,00 EUR (strokovna literatura je 100 EUR, DDV je 5,00 EUR po posebni nižji stopnji DDV 5%).

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za strokovno literaturo   105,00     220  
    Neto vrednost strokovne literature   100,00   406    
    Odbitni DDV po posebni nižji stopnji   5,00   160    

3. Podjetje prejme račun za popravilo osebnega vozila, ki ga uporablja direktor za službene namene, v znesku 488,00 EUR (storitev popravila je 400,00 EUR, DDV je 88,00 EUR).

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za popravilo osebnega vozila   488,00   412   220  

V skladu s 66. členom ZDDV-1 podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker se storitev nanaša na osebno vozilo, za katerega ne veljajo izjeme glede odbitka DDV, kot je uporaba za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup in podobno.

4. Podjetje prejme od gostilničarja račun za pogostitev poslovnih partnerjev v znesku 97,60 EUR (pijača je 80,00 EUR, DDV je 17,60 EUR).

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za reprezentanco   97,60   417   220  

V skladu s 66. členom ZDDV-1 podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker se storitev nanaša na stroške za reprezentanco.

5. Podjetje, ki organizira seminar, prejme račun za pogostitev udeležencev seminarja med odmorom v vrednosti 109,50 EUR z obračunanim DDV po nižji stopnji (prehrana).

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za pogostitev na seminarju,   109,50     220  
    Obveznost do dobavitelja   100,00   419    
    Stroški prehrane v okviru opravljana dejavnosti Odbitni DDV po nižji davčni stopnji   9,50   160    

Od 1. 1. 2010 zakon o davku na dodano vrednost določa, da davčni zavezanec ne sme odbiti DDV med drugim od stroškov prehrane (vključno s pijačo), razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja dejavnosti.

Pravilo za podjetja – male davčne zavezance:

Mali davčni zavezanec

Davčni zavezanec je oproščen obračuna DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Govorimo o malih davčnih zavezancih, ki nimajo pravice do odbitka DDV od prejetih računov in torej znesek DDV, ki je izkazan na prejetih računih, bremeni isti konto kot neto vrednost blaga oziroma storitve. Določba o mejnem znesku 50.000 EUR za obvezno registracijo za DDV se uporablja od 01.04.2013.

Izstop iz DDV

Davčni zavezanci, ki so trenutno identificirani za namene DDV, vendar pa ne presegajo 50.000 EUR obdavčljivega prometa, lahko davčnemu organu kadarkoli po 1. 4. 2013 podali zahtevo za prenehanje identifikacije za namene DDV. Tisti davčni zavezanci, ki pa so se prostovoljno odločili za identifikacijo, bodo morali ostati v sistemu DDV 60 mesecev od dneva, ko so se identificirali za namene DDV (Pojasnilo DURS, št. 007-133/2012-5, z dne 21. 11. 2012).

6 . Podjetje – mali davčni zavezanec, prejme račun za prevozno storitev v znesku 122,00 EUR (storitev je 100,00 EUR, DDV je 22,00 EUR).

Za večino storitev, ki se odvijajo med domačimi in tujimi davčnimi zavezanci velja, da so obdavčene tam, kjer ima prejemnik storitve sedež svoje dejavnosti. Prejemnik računa torej obračuna DDV kot naročnik storitve ter si ga hkrati prizna kot odbitnega.

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za prevozno storitev   122   411   220  

Kmetje in pavšalno nadomestilo

Upravičenci

Davčni zavezanci, ki opravljajo dobavo blaga in storitev v okviru opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in niso registrirani za namene DDV, imajo ob dobavi določenega blaga in storitev pravico do pavšalnega nadomestila DDV, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

Višina nadomestila

Davčni zavezanci – kupci blaga in storitev od kmetov, ki imajo pravico do pavšalnega nadomestila, so dolžni plačilu za opravljeno dobavo prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 8% od odkupne vrednosti (do 31. 12. 2009 je znašalo nadomestilo 4%). Pavšalno nadomestilo si lahko odbijejo kot DDV v skladu s pravili za odbitek DDV.

7. Trgovsko podjetje prejme račun od kmeta, ki ima pravico do pavšalnega nadomestila DDV, račun za dobavo sveže zelenjave v znesku 200,00 EUR. 8% od 200,00 EUR znaša 16,00 EUR, ki jih kupec prišteje k znesku računa in si prizna kot odbitni DDV.

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun od kmeta, obveznost do kmeta   216,00     220  
    Neto vrednost blaga   200,00   650    
    Pavšalno nadomestilo kot odbitni DDV   16,00   160    

Pravilo za podjetja, ki imajo delno pravico do odbitka vstopnega DDV:

Davčni zavezanec, ki opravlja deloma obdavčen in deloma oproščen promet blaga oziroma storitev, lahko uporabi eno od naslednjih možnosti:

odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnosti, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če zagotovi ločene evidence za obdavčeno in oproščeno dejavnost,

določi znesek DDV, ki ga sme odbiti z uporabo enega ali več odbitnih deležev.

Kaj je odbitni delež in kako ga določimo?

Odbitni delež

Odbitni delež je tisti del obračunanega DDV na prejetem računu, ki si ga smemo odbiti glede na razmerje med obdavčenim in skupnim prometom.

Odbitni delež se določi tako, da se navede:

a. v števcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten v skladu z ZDDV-1,

b. v imenovalcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev.

Začasni odbitni delež

Začasni odbitni delež za tekoče leto se izračuna na podlagi podatkov preteklega leta, pri čemer je potrebno v obračunu za mesec februar tekočega leta popraviti tako izračunane odbitke za preteklo leto, glede na končni odbitni delež za preteklo leto. Če v preteklem letu ni bilo transakcij ali če so te transakcije v znesku neznatne, se odbitni delež začasno določi na podlagi podatkov o predvidenih transakcijah.

Odbitni delež po dejavnostih

Davčni zavezanec določi odbitni delež ločeno za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje svoje dejavnosti. Davčni zavezanec mora izračunavati odbitni delež v skladu s tem načinom najmanj 12 mesecev.

8. Podjetje, ki ima pravico do delnega odbitka vstopnega DDV v višini 50%, prejme račun za vzdrževanje poslovnega prostora v znesku 6.100,00 EUR (storitev vzdrževanja je 5.000,00 EUR, DDV je 1.100,00 EUR).

           
Št.   Dok   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro  
1.   PRAČ   Prejeti račun za vzdrževanje   6.100,00     220  
    Neto vrednost vzdrževanja   5.550,00   412    
    Priznan odbitni DDV   550,00   160    

Obračun DDV

Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij.

Davčno obdobje

Davčno obdobje je koledarski mesec oziroma za zavezance, ki v preteklem davčnem letu niso dosegli obdavčljivega prometa blaga oziroma storitev v vrednosti do vključno 210.000 eurov, koledarsko trimesečje. Podjetja, ki so zavezana za oddajo rekapitulacijskega poročila, morajo od 1. 1. 2010 oddajati poročilo mesečno in enako velja za obračun DDV, četudi ne dosegajo obdavčljivega prometa nad 210.000 eurov. Ta podjetja morajo v enakem roku oddati tudi Obračun DDV.

Rok za oddajo

Obračun DDV mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Če mora podjetje oddati rekapitulacijsko poročilo, je rok za oddajo poročila in obračuna DDV do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

Knjiženje obračuna DDV

Na zadnji dan davčnega obdobja podjetje knjiži obračun DDV v poslovnih knjigah in izkaže obveznost za plačilo DDV ali terjatev za preveč plačan DDV.

Primer knjiženja obračunanega in vstopnega DDV po temeljnici na zadnji dan davčnega obdobja (obračunana obveznost za DDV po primerih 1–5 in obračunana terjatev za DDV po primerih 1–4):

           
Št.   Dok.   Besedilo   Znesek   V breme   V dobro