4.2.4 Darilo
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev, Boštjan J. Turk
Darilo ima različne oblike, namenjene različnim osebam, ki ga prejmejo brezplačno. To ureja posebna zakonodaja, ki je predstavljen v PRAVNEM VIDIKU članka. Temu sledi DAVČNI VIDIK, poslovni dogodek danega darila pa je prikazan v PRIMERIH KNJIŽENJ.
Novosti vezane na DAVČNI VIDIK izvirajo iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2N (Uradni list RS, št. 163/22 z dne 27. 12. 2022). Dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod DAVČNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
PRAVNI VIDIK
Pojem darilo običajno zajema blago ali storitve, ki jih podjetje ob različnih priložnostih da brezplačno (podari) svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem, kupcem oziroma potencialnim kupcem, otrokom zaposlenih in podobno.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Slovenski računovodski standard 13 – stroški dela in stroški povračil med stroške dela med drugim šteje tudi dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem, ter dajatve, ki se dodatno obračunavajo od teh postavk in ki bremenijo izplačevalca.
Druge oblike daril
Drugih oblik daril Slovenski računovodski standardi posebej ne obravnavajo. Omenjajo sicer stroške reprezentance kot vrsto stroškov storitev, vendar ne povedo, kaj vse se šteje med stroške reprezentance. Zato si moramo pomagati z davčnimi predpisi.
DAVČNI VIDIK
K 6. členu ZDavP-2N (93. člen ZDavP-2 – vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev)
Z dopolnitvijo 93. (93. člen ZDavP-2 – vrstni red plačila davka in pripad tri vrste davka, in sicer za davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila ter davek na motorna vozila na način, da se poravna davek, ki je bil odmerjen z odločbo, v kolikor je plačilo izvedeno na način, kot izhaja iz odločbe – na račun in z referenco, navedeno v odločbi. S tem se bodo skrajšali postopki, ki so vezani na plačilo davka v primerih, ko je s plačilom davka pogojen prenos lastninske pravice oziroma registracija vozila. Novo pravilo glede upoštevanja plačil davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila ter davka na motorna vozila se začne uporabljati 1. 7. 2023.
Dohodnina
Z vidia dohodnine je pomembno dvoje:
1. Komu da podjetje darilo?
2. Kakšne vrednosti je darilo?
Zaposleni
39. čl. ZDOH-2 (Zakon o dohodnini) določa, da spadajo med bonitete tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu.
Davčna osnova
V skladu s 43. čl. ZDOH-2 se znesek bonitete praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če zakon ne določa drugače. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.
Ugodnosti manjših vrednosti
Pri tem pa se za boniteto ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti. Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov (velja do 31. 12.2016) oziroma 15 evrov (velja od 1. 1. 2017).
Darila otrokom
Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 EUR. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
Darila kot drugi dohodki
Kadar podjetje da darilo nekomu, ki ni zaposlen, obdavčitev takšnega darila opredeljuje 105. čl. ZDoh-2, ki govori o drugih dohodkih. V določenih primerih to ne velja za družbenike podjetij, ki niso hkrati tudi zaposleni (več o tem kasneje).
Davčna osnova
Davčna osnova je doseženi dohodek. V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 EUR oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 EUR.
Davčni odtegljaj
Akontacijo dohodnine od drugih dohodkov izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-2). Če gre za dohodek v naravi, kar je običajno pri darilih, mora podjetje za določitev davčne osnove vrednost darila preračunati v bruto vrednost s faktorjem 1,333 in od tako izračunane vrednosti odtegniti in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25%.
Oprostitev davčnega odtegljaja
V skladu s 282. čl. ZDAVP-2 (Zakon o davčnem postopku) pa se akontacija dohodnine ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije ne presega 20 EUR. To pomeni, da podjetje do bruto vrednosti darila 80 EUR ne odtegne in ne plača davčnega odtegljaja, vseeno pa mora davčnemu organu predložiti obrazec REK-2 in podatke o prejemniku darila.
Darila družbenikom
90. čl. ZDOH-2 določa, da se kot dividende obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. 74. čl. ZDDPO-2 določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje tudi prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec taki osebi, zlasti zagotovitev vseh…
