4.1.8 Blagajna
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev Boštjan J Turk.
Definicija
Blagajna je v ožjem pomenu besede namenjena fizičnemu shranjevanju denarja – gotovine, ki je lahko v obliki papirnega denarja (bankovcev), novcev (kovancev) in prejetih čekov. V širšem pomenu besede z blagajno razumemo tudi evidenco v papirni ali elektronski obliki, kjer podjetja vodijo evidenco o prejemkih in izdatkih, dotokih in odtokih denarja ali čekov v blagajno.
Novosti vezane na RAČUNOVODSKI VIDIK je vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod RAČUNOVODSKI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
RAČUNOVODSKI VIDIK
Razvrščanje denarnih sredstev in njihovo računovodsko obravnavo ureja Slovenski računovodski standard 7 (SRS2016). Skladno s predpisanim kontnim okvirom je potrebno domača in tuja denarna sredstva izkazovati v skupini 10. Ločeno se izkazujejo domača in tuja denarna sredstva v blagajni. Če ima podjetje več blagajn, si lahko podjetje omisli več analitičnih kontov.
Za vsako blagajno je potrebno vodenje blagajniške knjige, v katero se sproti skladno z nastankom poslovnih dogodkov vpisujejo posamezni prejemki in izdatki. Pogosta oblika blagajniške knjige je blagajniški dnevnik. Blagajniški dnevnik lahko vodimo ročno ali v elektronski obliki. Blagajniški dnevnik vodimo, če imamo z gotovinskimi prejemki in izdatki opravka tako rekoč vsak dan pri poslovanju podjetja (maloprodajna trgovina, blagajna za izplačilo materialnih stroškov).
Oblika blagajniške knjige ni predpisana in ni nujno dnevnik. Blagajniški dnevnik običajno izkazuje poleg dnevnih seštevkov prejemkov in izdatkov tudi začetni saldo (ki se mora ujemati s končnim saldom prejšnjega dnevnika) in seveda končni saldo. Vse skupaj je izkazano konec dneva v naslednji obliki:
začetni saldo
+ prejemki
- izdatki
= končni saldo
Za knjiženje izvirnih poslovnih dogodkov, ki se izkazujejo v blagajni, lahko uporabimo blagajniške dnevnike kot zbirnike, ki nam služijo kot podlaga za knjiženje. Ne knjižimo vsake listine posebej, konto blagajne obremenimo za seštevek vseh prejemkov (vsak prejemek pa knjižimo v dobro ustreznega konta) in ga priznamo za seštevek vseh izdatkov (vsak izdatek posebej pa bremeni ustrezni konto). Saldo konta blagajne se mora seveda ujemati s saldom po blagajniškem dnevniku, prav toliko pa mora biti seveda tudi gotovine v blagajni.
Zapisnik ali kakršnikoli drugi dokumenti (popisni seznami in druge ugotovitve) o presežkih ali primanjkljajih v blagajni so podlaga za vpis med prejemke ali izdatke v blagajniški knjigi. Presežke v blagajni knjižimo v breme blagajne in v dobro konta 789, za primanjkljaje pa praviloma obremenimo odgovorne osebe in izkažemo terjatve do njih v skupini 165.
V podjetjih, ki sprejemajo devize kot plačilno sredstvo in tudi plačujejo z njimi, ter v podjetjih kjer izplačujejo svojim zaposlenim akontacije za službena potovanja v tujino, podjetja vodijo tudi devizno blagajno. Promet z devizami se za evidentiranje v poslovnih knjigah preračuna v evre. Praviloma se devize preračunajo v evre po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavi Banka Slovenije na dan poslovnega dogodka. Vendar pa takšnega pravila ni potrebno vedno upoštevati, saj bi nam takšno preračunavanje povzročalo veliko nepotrebnega dela. Tako lahko na primer, če kupimo devize pri poslovni banki z namenom, da bomo zaposlenemu izplačali akontacijo za službeno potovanje v tujino, evidentiramo prejem deviz v blagajno po tečaju, po katerem smo devize pri poslovni banki kupili, torej po prodajnem tečaju banke. Tudi ko jih izročimo zaposlenim, ne uporabimo srednjega tečaja Banke Slovenije, temveč tistega po katerem smo devize kupili. Če pa imamo devize v blagajni ob…